Revizije programske opreme so v Sloveniji vedno bolj pogoste

Po podatkih vsakoletne konference SAMs Group je kar 86 odstotkov organizacij v zadnjih dveh letih doživelo revizijo programske opreme.

Avtor prispevka je mag. Aleš Leskošek, Certified Software Asset Manager, direktor COMPAREX d.o.o.

Za podjetja vseh velikosti je še bolj zaskrbljujoč podatek, da je v obdobju 2 let kar 42 odstotkov organizacij prestalo več kot 3 revizije. V praksi to pomeni, da lahko večina podjetij v obdobju naslednjih dveh let pričakuje vsaj eno revizijo programske opreme.

Ta pritisk ni nič nenavadnega, saj študije kažejo, da ponudniki programske opreme kar 50 odstotkov prometa ustvarijo s pomočjo revizij. Revizije so v bolj razvitih državah že stalnica, v zadnjih dveh letih pa v podjetju COMPAREX opažamo povečan pritisk tudi v Sloveniji. Raziskave podjetja BSA  kažejo, da je kar 43 odstotkov programske opreme v Sloveniji neustrezno licencirane, kar pomeni, da proizvajalci morajo ukrepati. Gre namreč za 30 milijonov USD neizkoriščenega potenciala trga, ki ga ponudniki programske opreme preprosto ne morejo pustiti na mizi.

Vir: BSA, The Compliance Gap, 2014, str. 7; BSA, Seizing Opportunity Through Licence Compliance, 2016, str. 8.

Naslednji graf lepo kaže, kako velike razlike so med Severno Ameriko in Zahodno Evropo ter preostankom sveta, kjer so stopnje nelegalne programske opreme še vedno izjemno visoke.

Vir: BSA, The Compliance Gap, 2014, str. 7; BSA, Seizing Opportunity Through Licence Compliance, 2016, str. 8.

Po podatkih raziskave organizacije SAMS Europe največ revizij izpelje Microsoft, ki je preglede izvedel pri kar 53 odstotkih anketirancev. Sledita mu Oracle s 37 odstotki in IBM s 34 odstotki  anketiranih.

Vir: Digital Business Hub

Kakšne revizije poznamo?

Revizija ne pomeni nujno vsiljivega pregledovanja poslovanja, ki ga pogosto povezujemo z revizijami.

Proizvajalci se namreč poslužujejo različnih načinov, ki jih na grobo delimo v dve skupini:
• Proaktivno preverjanje licenčne skladnosti:

  • Stranke lahko svojo skladnost preverjajo in potrjujejo z orodjih, ki jih zagotovijo proizvajalci
  • Proizvajalci stranke opominjajo glede licenčnih zahtev

• Tradicionalne revizije:

  • Revizorske hiše – KPMG, Deloitte, EY, PWC
  • BSA
  • Tržna inšpekcija
  • Proizvajalci sami (Oracle LMS)

Organizacije, ki opravijo eno ali drugo vrsto revizije, morajo seveda nadomestiti manjkajoče licence. Res pa je, da proaktivni pristop zagotavlja več svobode, tako pri izvedbi procesa kot tudi pri optimizaciji dejanskega nakupa glede na dejanske potrebe poslovanja. Pri tradicionalni reviziji mora podjetje kupiti licence za vso nameščeno programsko opremo, ne glede na to, ali jo dejansko uporablja ali ne.

Kako pogoste so revizije v resnici?

Ob tem je dejstvo, da je dejanski obseg in število revizij težko oceniti. Večina revizij se namreč ne konča na sodišču, saj stranke dvakrat premislijo, preden se za nepredvidene rezultate podajo na sodišče, ponudniki pa se prav tako raje izognejo sodnim postopkom in javnemu izpostavljanju.
Kljub temu v podjetju COMPAREX vedno opozarjamo, naj podjetij majhno število javno vidnih sporov na sodišču ne zapelje v prepričanje, da so revizije redke. Pri svojih analizah trga namreč ugotavljamo, da je število revizijskih pregledov veliko in da še narašča. Zaradi tega je zelo lahkomiselno, če podjetja svoje programske opreme ne upravljajo aktivno, saj se le na ta način lahko zavarujejo pred morebitnimi tveganji in nepredvidenimi stroški, ki jih lahko prinesejo revizije.


V naslednjem članku bom predstavil, kaj o področju upravljanja s programsko opremo pravi standard ISO.

Ljubljana, 10.05.2017

Delite članek