Zakaj se oddelki za informacijske tehnologije poslavljajo

Sporočilo ponudnikov informacijske infrastrukture v obliki storitev vsem zaposlenim na področju informacijskih tehnologij v podjetjih je zadnjih nekaj let jasno in neizprosno: dela z infrastrukturo bo čedalje manj, saj bo postopoma »izpuhtela« v oblak. Ta strateški premik narekujejo nižji stroški lastništva in upravljanja ter dodatna vrednost v obliki inovativnih tehnologij in aplikacij. Toda kaj je botrovalo temu premiku in kakšno  prihodnost lahko pričakujemo na področju poslovnih tehnologij?

 

 

Avtor prispevka je Jernej Pirc, Certified Software Asset Manager in vodja oddelka storitev pri COMPAREX, d.o.o.

Tehnologija in poslovanje nista našla skupnega jezika


Trend premika k infrastrukturi v oblaku je povsem razumljiv, če upoštevamo, da uprave in oddelki za informacijske tehnologije nikdar niso zares našli skupnega jezika. Vodstvo v informacijskih tehnologijah še danes le redko vidi pravo dodano vrednost, ampak prej strošek, za katerega razumejo, da ga morajo imeti, ne znajo pa ga pravilno ovrednotiti in določiti, kakšna je sprejemljiva ali optimalna višina.

Bolj kot kdaj koli prej je torej pomembno, da vodja informacijskih tehnologij govori poslovni jezik, razumljiv upravam – manj infrastrukture in zapletenih tehnologij ter več poslovnega jezika, podkrepljenega s finančnimi in stroškovnimi analizami.

 

Uspešni vodje oddelkov za informacijske tehnologije so torej tisti, ki nimajo težav prepustiti upravljanja infrastrukture drugim. Zanje ni predpogoj, da »živijo« v strežnikih in niso cenjeni zato, ker znajo napisati toliko in toliko vrstic kode v programskem jeziku, ki je ta trenutek najbolj vroč.

Infrastruktura postaja samoumevna


Nikakor ne zagovarjam stališča, da so informacijske tehnologije le stroškovno mesto. S pomočjo tehnologije je še vedno mogoče ustvariti konkurenčno prednost in si utreti večji tržni delež, ne glede na panogo, v kateri ste. Toda po drugi strani, informacijska infrastruktura sama po sebi ne zagotavlja dodane vrednosti, ki si je želi poslovni del podjetja. Infrastruktura preprosto skrbi, da podjetje sploh lahko posluje, zaradi česar v njej le težko najdemo prednosti, potrebne za uspeh na trgu.
Ravno zaradi tega je lahko razumeti premik k oblaku in infrastrukturi kot storitvi, ki sem ga omenil na začetku. Ponudniki storitev in sistemski integratorji nudimo to, kar uprave želijo slišati: plačilo glede na porabo, vedno razpoložljive razširljive kapacitete ter pogodbe o ravneh storitev, ki jih je mogoče meriti. Tradicionalni oddelki za informacijske tehnologije temu težko konkurirajo, saj preprosto nimajo na voljo enake prilagodljivosti in ekonomij obsega, za enako raven storitev pa morajo podjetja v večini primerov vložiti bistveno več, kot če bi se odločila za storitev v oblaku.
 

Od infrastrukture in stroškov k aplikacijam in poslovni vrednosti


Toda novice niso nujno povsem slabe – sredstva iz proračunov za informacijske tehnologije se namesto v infrastrukturo sedaj prelivajo v aplikativna področja, kjer je lažje uresničiti poslovno vrednost. Malce špekulativno lahko postavimo tezo, da se bodo oddelki za tehnologije prav zaradi tega, da bodo lahko pogon in generator poslovnega uspeha, prilagodili in spremenili tako, da bodo opustil svojo vlogo pri zagotavljanju informacijske infrastrukture.
Če se bodo tehnološki oddelki odločili, da se osredotočijo na razvoj poslovnih aplikacij, se bo spremenila tudi njihova vloga. Kar naenkrat njihov izziv ne bo več v iskanju razlogov za naložbe v infrastrukturo temveč v hitri prilagodljivosti, nenehni inovativnosti in sledenju trendom. Namesto o zniževanju stroškov se bodo lahko pogovarjali o dobičkonosnosti posameznih rešitev.
 

Kako lahko oddelek za informacijske tehnologije igra vlogo ponudnika poslovnih storitev, lepo kaže primer podjetja SPAR na Norveškem.

 

Pred leti so zaradi učinkovitosti njegovega oddelka, sposobnosti za optimizacijo procesov in sposobnosti informacijskega direktorja določene službe (upravljanje nakupovalnih centrov in logistiko) dodelili oddelku za informacijske tehnologije. Rezultat je bil dodana vrednost z uvedbo novih storitev (VoIP, dinamično oglaševanje, elektronski zidovi, povezljivost partnerskih trgovinskih verig, brezplačna brezžična omrežja, elektronsko obračunavanje itd.), ki so jih ponudili najemnikom v svojih nakupovalnih centrih, in racionalizacija lastnega poslovanja, kar so dosegli z aktivnim upravljanjem poslovnih procesov.
Iz tega primera je razvidno, da bodo v prihodnosti oddelki za informacijske tehnologije osredotočeni na iskanje nove poslovne vrednosti in novih priložnosti ter optimizacijo poslovanja. Namesto, da bi se ukvarjali z zagotavljanjem infrastrukturnih storitev, se bodo lahko osredotočili na tista področja, kjer podjetje dejansko lahko poišče nove možnosti za rast in uspeh.

Ljubljana, 24.10.2017

Delite članek